Industrija čistih prostorov: podjetja, ki servisirajo najbolj zahtevne panoge

Čisti prostori so pomemben element v farmacevtski, mikroelektronski, živilski proizvodnji, bolnišnicah in lekarnah, kjer so zahtevani nadzorovani pogoji čistosti. Ti prostori morajo imeti ustrezno temperaturo, vlažnost, zelo pomembno je ustrezno prezračevanje.

V Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo opreme za čiste prostore, njihovo montažo in vzdrževanjem. Cleangrad iz Ljutomera izdeluje čiste prostore, tu so še projektantsko podjetje IMP Promont, proizvajalca opreme za čiste prostore Iskra Pio in Brinox, Klimer Štirn, ki izvaja ocene ustreznosti (validacije) čistih prostorov …

Nataša Štirn, direktorica podjetja Klimer Štirn, ki je tudi predsednica lani ustanovljenega Združenja za tehnologijo čistih prostorov pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pravi, da gre za relativno mlado panogo, saj so prvi mednarodni standardi za čiste prostore nastali pred približno četrt stoletja. Slovenska podjetja, nekatera že zelo uveljavljena tudi v tujini, pa izhajajo predvsem iz tradicije farmacevtske proizvodnje, dodaja.

Prav ta pa panogi tehnologije čistih prostorov prinaša tudi nove priložnosti. Naložbe švicarskih farmacevtov v Lendavi in Ljubljani, ki bosta končani prihodnje leto, v Mengšu, na Brniku, pa tudi načrti novomeške Krke napovedujejo naraščanje potreb po čistih prostorih. Te se povečujejo tudi v zdravstvu in lekarnah, in sicer vzporedno s porastom genskega zdravljenja ter biofarmacevtike, kjer se del izdelave zdravil opravi v bolnišničnih lekarnah.

Obenem se potrebe po strokovnih kadrih povečujejo tudi zaradi vse strožje regulative.

Negotovost upočasnila rast v tujini

Podjetje Iskra Pio iz Šentjerneja je imelo lani 22,5 milijona evrov prihodkov, približno štiri petine od tega s tehnologijo za čiste prostore, in pol milijona evrov čistega dobička. “Izdelujemo specialne čiste prostore in opremo za čiste prostore. Lani smo beležili veliko rast prihodkov, s 17 na 22,5 milijona evrov, predvsem s posli v tujini. Letos pa pričakujemo umirjanje in podobno prodajo kot lani,” nam je dejal direktor Andraž Rumpret.

Iskra Pio med 20 in 30 odstotki prihodkov ustvari s posli za Sandoz in Novartis. Sprva so delali za Krko in Lek, nato so prek dobrih referenc začeli dobivati tudi posle za Novartis in Sandoz ter druge farmacevtske skupine. “Usmerili smo se na tuje trge, vzpostavili mrežo prodajnih zastopnikov v tujini, pridobili nekaj novih kupcev. Trenutno delamo projekte za Novartis in Sandoz v Španiji, Nemčiji, Švici. Pa tudi projekte za druge farmacevte v tujini in nekaj velikih projektov v Sloveniji,” našteva Rumpret.

Ljutomerski Cleangrad je lani ustvaril okoli 22 milijonov evrov prihodkov, kar je približno toliko kot v 2023, ter dober milijon evrov čistega dobička. Kot pravi direktor Jernej Zupančič, pa so že lani zaznali prestavljanje ali podaljševanje projektov, čemur so botrovali slaba tehnična dokumentacija in vodenje projektov, pa tudi negotovost zaradi napovedi carin na zdravila in dogajanja na globalnem trgu.

Podjetje, ki praktično vse izvozi, je lani največ prodaje ustvarilo v Belgiji in na Nizozemskem. Med drugim proizvaja za Sandoz in Novartis, a predvsem v tujini, pa tudi za druge farmacevte. A letos podjetje po besedah Zupančiča beleži upad naložb. “Prodaja bo občutno manjša od načrtovane (v letnem poročilu so za letos predvideli 23 milijonov evrov prihodkov, op. a.), enako tudi dobiček. Smo pa za naslednje leto pridobili več projektov in bo definitivno boljše,” pravi sogovornik.

Kompliment naši farmaciji, a tudi izziv

Z naložbami (predvsem švicarskih) farmacevtov pa se za panogo izdelave čistih prostorov odpirajo priložnosti na domačem trgu. Rumpret meni, da je sama odločitev Novartisa in Sandoza za širitev v Sloveniji kompliment celotnemu farmacevtskemu ekosistemu pri nas. “To je pohvala zaposlenim v Krki in Leku, šolskemu sistemu na čelu s farmacevtsko in kemijsko fakulteto, ki je poskrbel, da je dovolj kadra, drugim institucijam, kot je Kemijski inštitut,” meni.

Čeprav bo širitev postopna, pa se Rumpret in Štirn strinjata, da to prinaša tudi kadrovski izziv in zaostruje boj za strojne in elektroinženirje ter ostale kadre. “Farmacevtska podjetja bodo potrebovala dodaten kader, ki pozna specifike čistih prostorov, dobavitelji tehnologije čistih prostorov pa razvojne kadre in vzdrževalce, tako da to povečuje potrebe po celotni verigi,” pravi Nataša Štirn.

Kot pravita sogovornika, podjetja iz panoge čistih prostorov že danes čutijo pomanjkanje strokovnjakov, zaposleni prehajajo tudi k naročnikom, torej farmacevtom. “Hote ali nehote črpamo iz istega bazena,” pravi Rumpret.

In kako “branijo” svoje ključne kadre? “Nas je trenutno 170, od tega 50 inženirjev. Mislim, da smo prepoznavni kot podjetje, ki inovira, kar pritegne mlade z raziskovalno žilico. Vedo, da tu razvijamo in si postavljamo izzive, da ne gre za serijsko delo in da niso zastonj študirali,” pravi Rumpret in doda: “Sam imam pravilo, da, če pride pravi kandidat, ga vedno vzamem. Če ni dela zanj, je moja naloga, da ga najdem.”

Več let, da priučijo kader

Podjetje Klimer Štirn ima trenutno 19 zaposlenih, išče pa predvsem strojne inženirje. V zadnjem letu se na trgu dela malo pozna upad v avtoindustriji, tako da je več kandidatov za zaposlitev, pravi Nataša Štirn.

Kot pravi, pa za njihovo dejavnost ni študijskega programa, tako da morajo ljudi priučiti, kar pa lahko traja tudi dve do tri leta. Zaradi strogih pogodb o zagotavljanju kakovosti je nemogoče iskati “bližnjice” s študenti ali manj usposobljenim kadrom, pravi sogovornica.

Združenje pri GZS je nedavno sicer dobilo mednarodno akreditacijo za segment čistih prostorov, ki mu omogoča organizacijo izobraževanj za strokovnjake v tej panogi. “Doslej so morali po specialistično znanje in mednarodno priznane certifikate v tujino, odslej pa bomo to lahko omogočali doma,” pojasni Štirn.

Na srednji rok pa si združenje želi uvedbe novih izobraževalnih programov na slovenskih univerzah ali specializiranih modulov v okviru obstoječih. “Menim, da gre za zelo perspektivno panogo, zato bi veljalo znanja s področja prezračevanja, ki so uporabna tudi v marsikateri drugi panogi, bolj vključiti v fakultetne vsebine,” sklene sogovornica.